Stinger je brez dvoma najboljše, kar je Kia kadarkoli poslala na trg. Tisti, ki bolj spremljate omenjeno prilogo, se verjetno spomnite prvega zapisa oziroma testa o stingerju, velikem športnem kupeju, s katerim je Kia pokazala, da je znamka, ki lahko uspešno stopi v tako rekoč vsak avtomobilski razred. In to še vedno napravi tako, da je model tudi dostopen (vsekakor pa ne poceni).

No, 3,3-litrski šestvaljnik v kombinaciji s štirikolesnim pogonom (in kupom drugih tehničnih zanimivosti - tudi računalniškim nadzorom blažilnikov), ki sem ga lahko preizkusil v času zadnje snežne ujme, me je navdušil. Preprosto. In podobno lahko rečem tudi za druge člane redakcije. Odločen in predvsem odziven motor, dobro umerjeno podvozje ter pogon s poudarkom na zadnjem kolesnem paru, ki zna razširiti usta v nasmeh. Res zabaven in navdušujoč avto, hkrati še praktičen. S tem seveda pride tudi cena, ki ni prav nežna (skoraj 60 tisočakov), toda še vedno zelo korektna. In poraba - ki pri 370 konjskih močeh in skoraj 1,8 tone tudi ne more biti skromna. In tako bo za tiste, ki bolj cenijo obliko in eleganco, pa seveda praktičnost v vseh pogledih, dizel pravšnji izbor.

Tako je 2,2-litrski dizel verjetno najboljša izbira za tiste, ki bodo delali resne kilometre, pa eksplozivnosti in hipne odzivnosti v nižjih vrtljajih ne postavljajo v ospredje. Seveda je treba vzeti v obzir tudi nič kaj vznemirljiv dizelski zvok (štirivaljnika), ki ga sintetizator v programu Sport umetno ojača, na srečo pa zvok ni preveč vsiljiv.

Spodobnih 200 konjskih moči zmore, kar sicer ni ravno rekordna vrednost za to prostornino, ampak to ni ravno moteče. Sicer pa to pomeni tudi stabilnost in predvidljivost, kar bodo kupci dizla, ki se lahko veselijo bogate navorske krivulje, znali ceniti. In ker z dizlom dobijo predvsem ugodno porabo pri potovalnih obremenitvah, jim čvrsto, pogojno prilagodljivo vzmetenje s kratkimi hodi verjetno ne bo najbolj pogodu. Na uničenih (mestnih) cestah se namreč zadnja os na kratke neravnine odziva suho in ostro, na kvalitetni podlagi pa sicer deluje zelo suvereno.

Stinger pa je tudi z dizlom okreten, agilen avtomobil z ubogljivo prednjo osjo, kjer voznik hitro dobi zaupanje v obnašanje na cesti. Mimogrede - tudi v programu Sport+, kjer sistem svari voznika, da je ESP izklopljen, se ta vklopi ob prvem resnem zdrsu zadka in ostro poseže v vožnjo ter poravna kolesa.

Počutje za volanom je sicer identično, z enako dobrimi sedeži in korektnim pomikom, oprijemljivim (in komunikativnim) volanskim obročem, presenetljivo uporabnim prtljažnikom, zavidljivo ergonomijo in z dovolj odlagalnimi prostori ter predvsem materiali, ki so v celoti opazno boljši kot v drugih modelih. Tudi ali pa predvsem s pohvalnim smislom za podrobnosti …

Spoznajte Kia Stinger.

Za ogled originalnega članka, prosimo, kliknite TUKAJ.